Seštevanje ulomkov z različnimi imenovalci

Kadar seštevamo ulomke z različnimi imenovalci, moramo najprej poiskati najmanjši skupni imenovalec. Nato ulomke razširimo na najmanjši skupni imenovalec, ki je pravzaprav najmanjši skupni večkratnik imenovalcev. S tem smo prišli do koraka, kjer seštevamo ulomke z enakimi imenovalci. Tu velja pravilo, da imenovalec prepišemo, števce pa med seboj seštejemo.

Pri seštevanju ulomkov smo prav tako pozorni na uporabnost dveh zakonov, in sicer:

• zakon o zamenjavi seštevancev in
• zakon o poljubnem združevanju seštevancev.

Zakona sta nam pri seštevanju lahko v veliko pomoč, z njima si namreč lahko samo seštevanje precej poenostavimo.

Sedaj pa se lotimo naloge:

Vir: lastna izdelava